04 / 25 29 104

Novice

Poročanje o štipendijah

Vsi štipenditorji v Sloveniji morajo Javnemu skladu RS za razvoj kadrov redno poročati o podeljenih štipendijah.

V letu 2020 morajo štipenditorji za šolsko oziroma študijsko leto  oddati podatke najkasneje do 31. 12. 2020.

 

Kdo mora poročati?

Poročati morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med drugim torej:

  • delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,
  • samostojni podjetniki,
  • javni in zasebni zavodi in fundacije
  • občine,
  • organi državne uprave,
  • in drugi.

 

Kako poročati?

Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora imeti zaposleni ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov.

Preko aplikacije je nato možno oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi za oddajo podatkov (npr. kadrovski servis, računovodsko podjetje ali podobno).

 

Kaj poročati?

Štipenditor mora vnesti sledeče podatke za vsakega štipendista:

  • o štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča)
  • o šolanju (kje se šola, izobraževalna ustanova in program, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status)
  • o štipendiji.

 

Predpisane globe, če delodajalec ne poroča o štipendijah:

  • od 300 do 600 EUR se kaznuje subjekt, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov,
  • od 150 do 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta prejšnje alineje.

 

Več informacij lahko najdete tukaj.

Darila ob novem letu

Obdavčitev daril fizičnim osebam po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila.

  • Če fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali od osebe, ki je z delodajalcem povezana, ali ko je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se tako darilo šteje kot obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 in se obdavči kot dohodek iz zaposlitve, točneje, kot boniteta.
  • Darilo, ki ga fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena zakona, pa se obdavči kot dohodek iz dejavnosti.
  • Darilo, ki ga fizična oseba prejme pri nakupu blaga in storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitev, se ne šteje za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

 

 

Darila zaposlenim ob koncu leta

Če zaposleni brezplačno prejme proizvod ali storitev, se vrednost danega obravnava kot boniteta.

Če je vrednost tega darila manjša od 15 evrov in je to edino darilo, ki ga zaposleni prejme od delodajalca v enem mesecu oziroma delavcu darila niso zagotovljena redno ali pogosto, se tako darilo ne obdavči. Če pa zaposleni prejme še druga darila, ki skupaj presegajo 15 evrov, se celoten znesek obdavči kot dohodek iz zaposlitve oz boniteta.

 

 

Darila otrokom zaposlenih ob koncu leta

Če v decembru delodajalec obdari otroke zaposlenih, ki niso starejši od 15 let, in tako darilo ne presega vrednosti 42 evrov, se ne obdavči. Če pa darilo presega vrednost 42 evrov ali če se podari otroku, starejšemu od 15 let, se tako darilo obravnava kot boniteta, ki jo obračunamo staršu tega otroka. Če dohodnina ni obračunana, se tako darilo obravnava kot davčno nepriznan odhodek.

 

 

Darila poslovnim partnerjem ob koncu leta

Če vrednost darila, ki ga ob koncu leta namenimo poslovnim partnerjem, ne presega vrednosti 42 evrov oziroma če skupna vrednost vseh daril, ki smo jih podarili isti osebi, v davčnem letu ne presega 84 evrov, takih daril ni treba obdavčiti z dohodnino. Če pa vrednost teh daril preseže omenjeni znesek, je treba obračunati 25% akontacije dohodnine.

Denarna vrednost darila se obravnava kot neto prejemek, kar pomeni, da se obračun akontacije dohodnine opravi tako, da se vrednost darila obruti, od obrutenega zneska pa se obračuna akontacija dohodnine. Podjetje ali drug izplačevalec darila mora o obračunani in plačani dohodnini obvestiti tudi prejemnika darila. Za potrebe obračuna akontacije dohodnine mora od njega pridobiti tudi osebne podatke, vključno z davčno številko. Če dohodnina ni obračunana, so stroški takih večjih daril z vidika davka od dohodkov pravnih oseb davčno nepriznani.

 

 

Mešana raba

Kako obravnavati nakupe drobnega materiala, ki ga porabljamo v različne namene? Če smo nabavili npr. pisala z logotipom podjetja, se tisti del pisal, ki smo jih dali zaposlenim v pisarniške namene, knjiži kot strošek pisarniškega materiala, tisti del pisal, ki smo jih dali v novoletne darilne vrečke za poslovne partnerje, kot strošek reprezentance, tisti del, ki smo ga razdelili na sejemski stojnici, pa med stroške reklame. Tako kot so stroški različno knjiženi, se tudi davčno različno obravnavajo. Darila, ki so del stroškov reprezentance, se z vidika zniževanja letne davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti kot tudi davka od dohodkov pravnih oseb upošteva kot davčno priznani odhodek le v višini 50 %.

 

 

Organiziranje novoletne zabave za zaposlene in zunanje sodelavce ter poslovne partnerje

Stroški organizacije novoletnih zabav za zaposlene se ne štejejo za boniteto, so pa z vidika davka od dohodkov pravnih oseb davčno nepriznani odhodki.

Nagrada za poslovno uspešnost, božičnica, 13. plača

Za izplačila za poslovno uspešnost (npr. božičnica, 13. plača) so od 1.1.2017 v veljavi davčne ugodnosti.

a

Za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost je pomembno, da je dohodek izplačan od 1. 1. 2017 dalje ter da so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ne glede na to, na katero leto se nanaša izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

a

Zakon o dohodnini v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa izvzem dela plače za poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem:

  •  da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse delavce), ali
  •  da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce).

 

K točki 1: Določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani (npr.: do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/obdobje).

a

Trenutno zadnja znana bruto povprečna plača v RS znaša  1.799,07 EUR (za mesec  september 2020), kar pomeni, da znaša neobdavčeni del poslovne uspešnosti do 1.799,07 EUR.

 

 

Kaj je osnova za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine?

Od celotnega dela plače za poslovno uspešnost se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca.

V davčno osnovo (tudi na letni ravni) se torej ne všteva celoten dohodek, ampak zgolj znesek, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od zneska, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače se tako poleg prispevkov obračuna in plača tudi akontacija dohodnine.

a

Ali se pri obračunu prispevkov za socialno varnost lahko upoštevajo posamezne oprostitve, kot je npr. delna oprostitev plačila prispevka za starejše delavce, oprostitev za zaposlitve mlajših, ipd.?

Pri obračunu in plačilu prispevkov za socialno varnost delodajalec upošteva oprostitve pri plačilu prispevkov, ob hkratnem izpolnjevanju vseh pogojev za uveljavljanje oprostitev, ki so določene s posameznim zakonom.

a

Katere kriterije mora delodajalec izbrati, da bo izplačilo bolj ugodno davčno obravnavano?

Davčna zakonodaja ne določa katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti. Izbira kriterija in meril je tako prepuščena delodajalcem, če jih opredelijo v splošnem aktu, oziroma so predmet socialnega dialoga s sindikati, če so opredeljeni v kolektivni pogodbi. Razlikovanje med tem, ali so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila za izplačilo določeni s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo, je utemeljeno na delovnopravni zakonodaji in možnosti sodelovanja delavcev pri določevanju pravice, kriterijev in meril.

a

Ali se lahko del plače za poslovno uspešnost izplača v več delih?

Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Če bo delodajalec del plače za poslovno uspešnost izplačal v več delih, kljub izpolnjevanju ostalih pogojev določenih v 12. točki prvega dostavka 44. člena , se bo davčno ugodneje zaradi zakonskega pogoja enkratnega izplačila v koledarskem letu lahko obravnavalo samo eno izmed teh izplačil.

a

Ali se mora del plače za poslovno uspešnost izplačati v denarju?

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. V skladu z delovnopravno zakonodajo je del plače za poslovno uspešnost del plače, torej gre za plačilo za delo, ki mora biti izplačan v denarni obliki.

 a

Ali morajo del plače za poslovno uspešnost dobiti tudi poslovodni delavci, prokuristi?

V skladu s 5. členom ZDR-1 je delavec fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje je v skladu s 4. členom ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V kolikor tudi poslovodna oseba oz. prokurist izpolnjuje pogoje, pod katerimi se šteje za delavca v skladu z ZDR-1, je tako pogoj v skladu s prvo s prvo alinejo nove 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 izpolnjen le, če je tudi za poslovodne osebe in prokuriste določena pravica do izplačila dela plače in merila za izplačilo, določeni v splošnem aktu delodajalca.

Možnost, predvidena v drugi alineji 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (torej ko je možnost izplačila dela plače dogovorjena s kolektivno pogodbo), pa ne zahteva, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost.

.

Ali se lahko poslovna uspešnost, ki je opredeljena v individualni pogodbi o zaposlitvi, bolj ugodno davčno obravnava?

Del plače za poslovno uspešnost, ki je določena v individualni pogodbi, se ne more obravnavati po 12. točki prvega odstavka 44. člena

j

o

Regres 2020

Regres – osnovne informacije

 

Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust.

Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače (oz. v višini minimuma, ki je določen s kolektivno pogodbo) in v razmerju v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta.

 

 

KOMU JE POTREBNO IZPLAČATI REGRES

Pravico do izplačila regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Do regresa je upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, do dopusta pa je upravičen v enakem deležu, kot je v tem koledarskem letu zaposelen. Delavec je torej upravičen do 1/12 dopusta in 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu.

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta torej le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen.

Če je delavec zaposlen pri večih delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno z trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.

Če je delavec denimo v letu 2020 pri podjetju zaposlen 3 mesece in 6 dni, mu pripada 3/12 (oz. 1/4) regresa. Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan preveč izplačan regres vrniti. Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar pa za to potrebuje pisno soglasje delavca.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen v primerih, ki jih določa 67. člen ZDR-1.)

 

 

DO KDAJ JE PO TREBNO IZPLAČATI REGRES

Delodajalci morajo regres izplačati do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav (in da to omogoča kolektivna pogodba) izjemoma lahko to izplačilo odložijo do 1. novembra.

Za zaposlitve začete po 1.juliju je rok za izplačilo regresa 1.november, za zaposlitve po 1.novembru pa je rok  za izplačilo sorazmernega dela regresa do konca leta tj 31. december.

V primeru, da se pogodba prekine ali izteče pred iztekom roka za izplačilo regresa, je sorazmerni del regresa potrebno izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.

 

 

KAKŠEN JE MINIMALEN ZNESEK REGRESA

Minimalni regres v zasebnem sektorju, je višina minimalne plače v tekočem letu. V 2020 to znaša 940,58 EUR (za zaposlitev, ki traja celotnih 12 mesecev). Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres.

Izplačilo regresa ni obdavčeno s prispevki in dohodnino do višine zadnje znane povprečne bruto plače v RS.

Vsi zaposleni naj bi imeli enako osnovo za regres, razen če je v njihovih individualnih pogodbah določen višji znesek.

 

1

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO REGRESA

V primeru, da delavec ni prejel regresa lahko svojo pravico uveljavlja naknadno. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa, tožbo vložiti v roku 5 let.

11

ll,

22

vir: http://www.informiran.si/portal.aspx?content=regres-odgovori&showMenu=1&showRightFrame=1

Družinski zakonik – sklenitev »predporočne« pogodbe

Od 15. aprila 2019  se partnerja lahko s pogodbo dogovorita o ureditvi premoženjskopravnega razmerja. V veljavi je namreč Družinski zakonik, ki v 10. poglavju ureja premoženjska razmerja med zakonci/partnerji.

Zakon med drugim ureja tudi možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med bodočima zakoncema, izvenzakonskima partnerjema ali istospolnima partnerjema.

Navedeno torej pomeni, da se bosta partnerja/zakonca lahko kadarkoli pred (in tudi med) zvezo dogovorita glede vsebine lastnega premoženjskega režima. Takšen dogovor se sklene pred notarjem in se piše v register “predporočnih pogodb”, ki ga vodi notarska zbornica.  

Plačilo prispevkov s.p. – z enim nakazilom

Finančna uprava RS po novem omogoča plačevanje vseh prispevkov za socialno varnost z enim plačilom. To pomeni, da bo zavezancem plačevanje obveznosti poenostavljeno, predvsem pa bo cenejše, saj se bodo zmanjšali stroški provizije bankam.

Namesto štirih položnic za štiri različne prispevke za socialno varnost bo zavezanec obveznosti odslej lahko plačal le z enim e-računom, ki bo zajemal:

  • prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • prispevke za zdravstveno zavarovanje,
  • prispevke za starševsko varstvo,
  • prispevke za primer brezposelnosti.

 

Akontacijo dohodnine bodo zavezanci morali še vedno poravnati z ločenim plačilnim nalogom, saj ta obveznost ne zapade v plačilo istočasno kot prispevki za socialno varnost.

Doslej je Finančna uprava RS (FURS) omogočala združitev tistih plačil, ki se nanašajo na isto javnofinančno blagajno oziroma imajo isti račun – IBAN. Osebe z dejavnostjo so tako morale mesečno plačevati najmanj trem različnim javnofinančnim blagajnam (proračunu Republike Slovenije, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje). To pomeni, da so lahko mesečno namesto petih različnih položnic izpolnili le tri in si tako zmanjšali stroške provizije bank.

 

Kdo bo lahko plačeval prispevke z e-računom?

FURS bo plačevanje obveznosti na podlagi e-računa uvajal postopoma. Sprva bo rešitev na voljo družbenikom in samozaposlenim, to je osebam, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (npr. samostojnim podjetnikom, kulturnikom, športnikom, odvetnikom itd.) in so sami dolžni obračunavati prispevke za socialno varnost. Za obe kategoriji zavezancev davčni organ že sedaj sestavlja predizpolnjene obračune prispevkov za socialno varnost in jih do 10. v mesecu odlaga v njihove portale eDavkov.

V prihodnje bomo način poravnave davčnih obveznosti preko e-računov zagotovili tudi pravnim osebam.

 

Kako bo potekalo plačevanje z e-računom?

Zavezanec bo lahko še vedno uporabljal način plačevanja obveznosti, kot ga je do sedaj. Še vedno bo lahko s plačilnimi nalogi plačeval vsako obveznost posebej ali pa bo na enem plačilnem nalogu združil tista plačila, ki se nanašajo na isto javnofinančno blagajno.

Lahko pa se bo odločil za poenostavitev plačevanja. V tem primeru se bo moral pri svoji spletni banki prijaviti na prejem e-računa, pri čemer se s prejeto prijavo na prejem e-računa šteje, da se zavezanec strinja s » Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z e-računom«. To bo zavezanec storil le enkrat, saj bo prijava veljala do odjave ali do zaprtja računa. FURS bo takšnemu zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog bo FURS poslal zavezancu (preko njegove banke) v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v pdf obliki.

E-računi bodo poslani bankam, zavezanec pa bo lahko do njih dostopal prek svoje spletne banke, kjer bo lahko predizpolnjen plačilni nalog tudi potrdil in s tem neposredno poravnal znesek obveznosti.

 

 

Kdaj se zavezanci lahko registrirajo pri svoji banki? Kdaj bo FURS poslal prve e-račune?

Zavezanci že lahko v svojih bankah začnejo s postopki registracije za prejemnika e-računa. Prve e-račune pa bo FURS izdal po 15. juniju, ko se izteče rok za predložitev obračunov prispevkov za socialno varnost za maj 2019.

 

VIR: FURS

Odmera letnega dopusta

Vsak delodajalec je dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o številu dni dopusta za tekoče koledarsko leto. Pred tem je seveda potrebno dopust ustrezno odmeriti. Delodajalci to uredijo s pisno odločbo, ki jo vročijo delavcu.

 

Iz odločbe naj bo razviden tako osnovni dopust kot tudi dodatni dnevi, ki pripadajo delavcu.

Pri določanju pripadajočega dopusta je potrebno upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih ter kolektivne pogodbe in individualne pogodbe o zaposlitvah, v kolikor ima delodajalec izdana dodatna interna pravila, pa mora upoštevati tudi slednja.

Za delavce, ki v posameznem koledarskem letu ne bodo zaposleni polnih 12 mesecev, je potrebno ustrezno izračunati tudi sorazmerni del dopusta.

 

VZORCI:

Akt-o-odmeri-letnega-dopusta-zaposlenih (1)

Obvestilo-o-odmeri-letnega-dopusta (1)

 

NE SPREGLEJTE – če kolektivna pogodba določa bolj zgodnji rok za oddajo odmere letnega dopusta, velja tisti rok.

 

 

Višja minimalna osnova za prispevke od 1. januarja 2019

Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019, znaša 911,09 EUR (56 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2017 znaša 1.626,95 EUR).

Za izplačila od 1. 3. 2019 dalje bo najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju določena v višini 56% povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2018, preračunane na mesec (znesek bo znan po objavi povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2018).

Višja minimalna plača od 1. januarja 2019

S sprejetjem novele zakona o minimalni plači se najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zvišuje na 667 evrov.

 

Od 1. januarja 2020 se bo ta znesek povečal  na 700 evrov, poleg tega bodo na isti datum (1. 1. 2020), iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela).

 

Pavšalno dovoljenje

Davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2018 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, morajo najkasneje do 31. januarja 2019 sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga davčnemu organu predložiti, v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Obračune pavšalnega nadomestila za leto 2018 so dolžni predložiti vsi davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2018 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (torej tudi davčni zavezanci, ki so imeli dovoljenje le del leta 2018).

Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2018 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V tem primeru se na predloženem obrazcu DDV-OPN izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številki dovoljenja, imenu in priimku ter telefonski številki kontaktne osebe, kraju in datumu izdaje obrazca in podpis.

Če se je dovoljenje med letom preneslo na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obračun DDV-OPN predložiti slednji (torej predstavnik, na katerega se je preneslo dovoljenje), in sicer za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja.
 –
k

POMEMBNO:

FURS bo obstoječim imetnikom pavšalnih dovoljenj s 1. 1. 2019 podaljšal veljavnost teh dovoljenj za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.

Davčnim zavezancem, ki ne izpolnjujejo pogojev za podaljšanje dovoljenja po uradni dolžnosti, bo davčni organ posredoval obvestilo z navedbo razloga oziroma razlogov za nepodaljšanje. Prav tako bo FURS vsem, ki niso pravočasno oddali obračuna pavšalnega nadomestila za preteklo leto, preklical dovoljenje za tekoče leto.

Davčni organ po uradni dolžnosti dovoljenja ne podaljša tistim predstavnikom kmečkega gospodinjstva, pri katerih je izpolnjen vsaj eden izmed navedenih razlogov:

– člani kmečkega gospodinjstva ne presegajo 200 evrov skupnega  katastrskega dohodka za leto pred letom, za katero se uveljavlja dovoljenje,

– člani kmečkega gospodinjstva nimajo v uporabi zadostne površine zemljišč,

– imetnik dovoljenja za predhodno leto ni predložil obračuna pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki,

– kmečko gospodinjstvo bo pričelo s 1. januarjem leta, za katero se podaljšuje dovoljenje, davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

t

Če je imel vlagatelj v preteklosti že dovoljenje za pavšalno nadomestilo, pa mu le to ni bilo podaljšano po uradni dolžnosti, ker za predhodno leto ni predložil obračuna pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki, mora pri vložitvi vloge za ponovno pridobitev dovoljenja predložiti tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev