04 / 25 29 104

Novice

Odmera letnega dopusta

Vsak delodajalec je dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o številu dni dopusta za tekoče koledarsko leto. Pred tem je seveda potrebno dopust ustrezno odmeriti. Delodajalci to uredijo s pisno odločbo, ki jo vročijo delavcu.

 

Iz odločbe naj bo razviden tako osnovni dopust kot tudi dodatni dnevi, ki pripadajo delavcu.

Pri določanju pripadajočega dopusta je potrebno upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih ter kolektivne pogodbe in individualne pogodbe o zaposlitvah, v kolikor ima delodajalec izdana dodatna interna pravila, pa mora upoštevati tudi slednja.

Za delavce, ki v posameznem koledarskem letu ne bodo zaposleni polnih 12 mesecev, je potrebno ustrezno izračunati tudi sorazmerni del dopusta.

 

VZORCI:

Akt-o-odmeri-letnega-dopusta-zaposlenih (1)

Obvestilo-o-odmeri-letnega-dopusta (1)

 

NE SPREGLEJTE – če kolektivna pogodba določa bolj zgodnji rok za oddajo odmere letnega dopusta, velja tisti rok.

 

 

Višja minimalna osnova za prispevke od 1. januarja 2019

Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec.

Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju, za izplačila od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019, znaša 911,09 EUR (56 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, ki za leto 2017 znaša 1.626,95 EUR).

Za izplačila od 1. 3. 2019 dalje bo najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju določena v višini 56% povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2018, preračunane na mesec (znesek bo znan po objavi povprečne letne plače zaposlenih v RS za leto 2018).

Višja minimalna plača od 1. januarja 2019

S sprejetjem novele zakona o minimalni plači se najnižji prejemek za polni delovni čas od 1. januarja 2019 s sedanjih 638 evrov neto zvišuje na 667 evrov.

 

Od 1. januarja 2020 se bo ta znesek povečal  na 700 evrov, poleg tega bodo na isti datum (1. 1. 2020), iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela).

 

Pavšalno dovoljenje

Davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2018 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, morajo najkasneje do 31. januarja 2019 sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga davčnemu organu predložiti, v elektronski obliki prek sistema eDavki.

Obračune pavšalnega nadomestila za leto 2018 so dolžni predložiti vsi davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2018 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, ne glede na čas veljavnosti dovoljenja (torej tudi davčni zavezanci, ki so imeli dovoljenje le del leta 2018).

Obračun pavšalnega nadomestila so dolžni predložiti tudi imetniki dovoljenj, ki v letu 2018 niso opravili nobene dobave na podlagi veljavnega dovoljenja. V tem primeru se na predloženem obrazcu DDV-OPN izpolni le podatke o imetniku dovoljenja, številki dovoljenja, imenu in priimku ter telefonski številki kontaktne osebe, kraju in datumu izdaje obrazca in podpis.

Če se je dovoljenje med letom preneslo na drugega predstavnika kmečkega gospodinjstva, mora obračun DDV-OPN predložiti slednji (torej predstavnik, na katerega se je preneslo dovoljenje), in sicer za celotno obdobje veljavnosti dovoljenja.
 –
k

POMEMBNO:

FURS bo obstoječim imetnikom pavšalnih dovoljenj s 1. 1. 2019 podaljšal veljavnost teh dovoljenj za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.

Davčnim zavezancem, ki ne izpolnjujejo pogojev za podaljšanje dovoljenja po uradni dolžnosti, bo davčni organ posredoval obvestilo z navedbo razloga oziroma razlogov za nepodaljšanje. Prav tako bo FURS vsem, ki niso pravočasno oddali obračuna pavšalnega nadomestila za preteklo leto, preklical dovoljenje za tekoče leto.

Davčni organ po uradni dolžnosti dovoljenja ne podaljša tistim predstavnikom kmečkega gospodinjstva, pri katerih je izpolnjen vsaj eden izmed navedenih razlogov:

– člani kmečkega gospodinjstva ne presegajo 200 evrov skupnega  katastrskega dohodka za leto pred letom, za katero se uveljavlja dovoljenje,

– člani kmečkega gospodinjstva nimajo v uporabi zadostne površine zemljišč,

– imetnik dovoljenja za predhodno leto ni predložil obračuna pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki,

– kmečko gospodinjstvo bo pričelo s 1. januarjem leta, za katero se podaljšuje dovoljenje, davčno osnovo od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

t

Če je imel vlagatelj v preteklosti že dovoljenje za pavšalno nadomestilo, pa mu le to ni bilo podaljšano po uradni dolžnosti, ker za predhodno leto ni predložil obračuna pavšalnega nadomestila v elektronski obliki prek sistema eDavki, mora pri vložitvi vloge za ponovno pridobitev dovoljenja predložiti tudi vse obračune pavšalnega nadomestila za vsa predhodna leta, ki jih ni predložil v roku za predložitev

Olajšava za družinske člane

Rok za oddajo vloge za uveljavljanje olajšave za družinske člane za leto 2018 se izteče 5. februarja 2019.

Če ta rok zamudite ta olajšava pri sestavi informativnega izračuna za leto 2018 ne bo upoštevana.V takem primeru boste morali počakati na informativni izračun dohodnine, ki ga FURS pošilja v dveh svežnjih (za vse, ki uveljavljate olajšave za vzdrževane družinske člane je to konec meseca maja) ter nato zoper ta izračun podati ugovor  (v tem primeru boste preveč odmerjeno dohodnino dobili vrnjeno pozneje).

 

Kdo odda vlogo

Vlogo oddajo tisti zavezanci, ki med letom te olajšave še niso uveljavljali ter tisti, ki želijo spremeniti čas vzdrževanja za posameznega družinskega člana.

 

Kako oddati vlogo

Izpolnjeno in podpisano vlogo je potrebno oddati po pošti ali osebno na pristojni finančni urad.

Vlogo lahko oddate tudi prek sistema eDavki, brez certifikata.

Vlogo je letos prvič mogoče oddati prek mobilne aplikacije eDavki. Prednost tega načina je tudi, da boste imeli možnost pred izpolnjenega obrazca z lanskimi podatki.

 

 

 

Znani so novi prispevki za popoldanski s.p. za leto 2019

Za osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic (popoldanski s.p.), so znani novi zneski za plačevanje prispevkov.  Celotni pregled višine prispevkov je razviden iz spodnje tabele:

 

Preglednica pavšalnih prispevkov za leto 2019

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

2

Prispevki se nakazujejo najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec (npr. 20. aprila za prispevke za mesec marec) na spodnje naslove:

1
PIZ:

Znesek je treba nakazati na račun številka SI56 0110 0888 2000 003

sklic SI19 -vaša davčna številka-44008

 

ZZ:

Znesek je treba nakazati na račun številka SI56 0110 0888 3000 073

sklic SI19- vaša davčna številka-45004

 

OPOMBA:

Zavezanci prispevek za ZZZS plačajo vsak mesec, ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu.

Zavezanci prispevek za PIZ za posamezni mesec plačajo le polovično, če se dejavnost opravlja manj kot 15 dni (npr. zaradi začetka ali prenehanja dejavnosti).

Nov znesek prispevka za primer poškodbe pri delu

Za vsa izplačila od vključno 1.1.2019 dalje znaša prispevek za primer poškodbe pri delu 5,03 EUR (prej 4,86 EUR).

 

Kdo mora biti obvezno zdravstveno zavarovan za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

Za primer poškodbe pri delu  in poklicne bolezni morajo biti zavarovane:

  • osebe, ki opravljajo delo kot družinski člani (kratkotrajno delo)
  • učenci in študentje pri praktičnem pouku oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah
  • osebe, ki  v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo (na primer delo po avtorski ali podjemni pogodbi). To velja le v primerih, če te osebe hkrati niso zavarovane na podlagi druge točke tega člena (16. ali 18. člena ZZVZZ)
  • osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to ali za to prakso prejemajo nagrado
  • invalidne osebe na poklicni rehabilitaciji oziroma usposabljanju pri praktičnih delih in vajah
  • učenci srednjih šol oziroma študenti višjih in visokih šol pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij
  • prostovoljci

Poročanje o najemninah

S spremembo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2i), ki je bil sprejet konec leta 2015, se podaljšuje rok za oddajo napovedi dohodkov od oddajanja premoženja v najem.

f

Zavezanci (fizične osebe), ki so v letu 2018 fizičnim osebam oddali v najem premično ali nepremično premoženje, morajo vložiti napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem najpozneje do 28. februarja 2019 (včasih  je veljal rok oddaje do 15. januarja).

g

Zavezanec rezident Republike Slovenije je dolžan napovedati vse dohodke iz oddajanja premoženja v najem, ki imajo vir v Republiki Sloveniji, kot tudi od tistih, ki imajo vir izven Slovenije.

Napovedi niso dolžni vložiti zavezanci, ki so dosegli dohodek iz najema skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah (npr. hišniških stanovanj) preko upravnikov.

f

Navedena napoved se vloži preko portala eDavki ali na pristojni finančni urad (kjer ima zavezanec prebivališče) na predpisanem obrazcu »Napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem«.

Uveljavljanje dejanskih stroškov pri oddajanju v najem

Če ste fizična oseba in oddajate premoženje v najem osebi, ki se šteje za plačnika davka (npr. pravni osebi v RS ali fizični osebi z dejavnostjo v RS), pri tem pa so dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, višji od normiranih stroškov v višini 10 % od dohodka, ki se upoštevajo avtomatično, lahko namesto normiranih stroškov uveljavljate dejanske stroške.

V tem primeru lahko kot najemodajalec (fizična oseba) na  finančnem uradu najpozneje do torka, 15. januarja 2019 vložite  Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja.

g

Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove najdete tukaj (klik)

p

Zahtevki, vloženi po 15. 1. 2019, se zaradi zamude roka ne bodo upoštevali.

+

Vir: FURS

Darila ob novem letu

Obdavčitev daril fizičnim osebam po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila.

  • Če fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali od osebe, ki je z delodajalcem povezana, ali ko je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se tako darilo šteje kot obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 in se obdavči kot dohodek iz zaposlitve, točneje, kot boniteta.
  • Darilo, ki ga fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena zakona, pa se obdavči kot dohodek iz dejavnosti.
  • Darilo, ki ga fizična oseba prejme pri nakupu blaga in storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitev, se ne šteje za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

 

 

Darila zaposlenim ob koncu leta

Če zaposleni brezplačno prejme proizvod ali storitev, se vrednost danega obravnava kot boniteta.

Če je vrednost tega darila manjša od 15 evrov in je to edino darilo, ki ga zaposleni prejme od delodajalca v enem mesecu oziroma delavcu darila niso zagotovljena redno ali pogosto, se tako darilo ne obdavči. Če pa zaposleni prejme še druga darila, ki skupaj presegajo 15 evrov, se celoten znesek obdavči kot dohodek iz zaposlitve oz boniteta.

 

 

Darila otrokom zaposlenih ob koncu leta

Če v decembru delodajalec obdari otroke zaposlenih, ki niso starejši od 15 let, in tako darilo ne presega vrednosti 42 evrov, se ne obdavči. Če pa darilo presega vrednost 42 evrov ali če se podari otroku, starejšemu od 15 let, se tako darilo obravnava kot boniteta, ki jo obračunamo staršu tega otroka. Če dohodnina ni obračunana, se tako darilo obravnava kot davčno nepriznan odhodek.

 

 

Darila poslovnim partnerjem ob koncu leta

Če vrednost darila, ki ga ob koncu leta namenimo poslovnim partnerjem, ne presega vrednosti 42 evrov oziroma če skupna vrednost vseh daril, ki smo jih podarili isti osebi, v davčnem letu ne presega 84 evrov, takih daril ni treba obdavčiti z dohodnino. Če pa vrednost teh daril preseže omenjeni znesek, je treba obračunati 25% akontacije dohodnine.

Denarna vrednost darila se obravnava kot neto prejemek, kar pomeni, da se obračun akontacije dohodnine opravi tako, da se vrednost darila obruti, od obrutenega zneska pa se obračuna akontacija dohodnine. Podjetje ali drug izplačevalec darila mora o obračunani in plačani dohodnini obvestiti tudi prejemnika darila. Za potrebe obračuna akontacije dohodnine mora od njega pridobiti tudi osebne podatke, vključno z davčno številko. Če dohodnina ni obračunana, so stroški takih večjih daril z vidika davka od dohodkov pravnih oseb davčno nepriznani.

 

 

Mešana raba

Kako obravnavati nakupe drobnega materiala, ki ga porabljamo v različne namene? Če smo nabavili npr. pisala z logotipom podjetja, se tisti del pisal, ki smo jih dali zaposlenim v pisarniške namene, knjiži kot strošek pisarniškega materiala, tisti del pisal, ki smo jih dali v novoletne darilne vrečke za poslovne partnerje, kot strošek reprezentance, tisti del, ki smo ga razdelili na sejemski stojnici, pa med stroške reklame. Tako kot so stroški različno knjiženi, se tudi davčno različno obravnavajo. Darila, ki so del stroškov reprezentance, se z vidika zniževanja letne davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti kot tudi davka od dohodkov pravnih oseb upošteva kot davčno priznani odhodek le v višini 50 %.

 

 

Organiziranje novoletne zabave za zaposlene in zunanje sodelavce ter poslovne partnerje

Stroški organizacije novoletnih zabav za zaposlene se ne štejejo za boniteto, so pa z vidika davka od dohodkov pravnih oseb davčno nepriznani odhodki.