04 / 25 29 104

Aktualno

Uveljavljanje dejanskih stroškov pri oddajanju v najem

Če ste fizična oseba in oddajate premoženje v najem osebi, ki se šteje za plačnika davka (npr. pravni osebi v RS ali fizični osebi z dejavnostjo v RS), pri tem pa so dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, višji od normiranih stroškov v višini 10 % od dohodka, ki se upoštevajo avtomatično, lahko namesto normiranih stroškov uveljavljate dejanske stroške.

V tem primeru lahko kot najemodajalec (fizična oseba) na  finančnem uradu najpozneje do torka, 15. januarja 2019 vložite  Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja.

g

Zahtevek za zmanjšanje davčne osnove najdete tukaj (klik)

p

Zahtevki, vloženi po 15. 1. 2019, se zaradi zamude roka ne bodo upoštevali.

+

Vir: FURS

Darila ob novem letu

Obdavčitev daril fizičnim osebam po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je odvisna od razmerja med darovalcem in obdarjencem ter od vrednosti darila.

  • Če fizična oseba prejme darilo od svojega delodajalca ali od osebe, ki je z delodajalcem povezana, ali ko je delodajalec oseba, ki je povezana s prejemnikom darila, se tako darilo šteje kot obdavčljiv dohodek po ZDoh-2 in se obdavči kot dohodek iz zaposlitve, točneje, kot boniteta.
  • Darilo, ki ga fizična oseba prejme v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 46. člena zakona, pa se obdavči kot dohodek iz dejavnosti.
  • Darilo, ki ga fizična oseba prejme pri nakupu blaga in storitev v obliki priložnostnega prejema dodatnega blaga ali storitev, se ne šteje za obdavčljiv dohodek po ZDoh-2, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe.

 

 

Darila zaposlenim ob koncu leta

Če zaposleni brezplačno prejme proizvod ali storitev, se vrednost danega obravnava kot boniteta.

Če je vrednost tega darila manjša od 15 evrov in je to edino darilo, ki ga zaposleni prejme od delodajalca v enem mesecu oziroma delavcu darila niso zagotovljena redno ali pogosto, se tako darilo ne obdavči. Če pa zaposleni prejme še druga darila, ki skupaj presegajo 15 evrov, se celoten znesek obdavči kot dohodek iz zaposlitve oz boniteta.

 

 

Darila otrokom zaposlenih ob koncu leta

Če v decembru delodajalec obdari otroke zaposlenih, ki niso starejši od 15 let, in tako darilo ne presega vrednosti 42 evrov, se ne obdavči. Če pa darilo presega vrednost 42 evrov ali če se podari otroku, starejšemu od 15 let, se tako darilo obravnava kot boniteta, ki jo obračunamo staršu tega otroka. Če dohodnina ni obračunana, se tako darilo obravnava kot davčno nepriznan odhodek.

 

 

Darila poslovnim partnerjem ob koncu leta

Če vrednost darila, ki ga ob koncu leta namenimo poslovnim partnerjem, ne presega vrednosti 42 evrov oziroma če skupna vrednost vseh daril, ki smo jih podarili isti osebi, v davčnem letu ne presega 84 evrov, takih daril ni treba obdavčiti z dohodnino. Če pa vrednost teh daril preseže omenjeni znesek, je treba obračunati 25% akontacije dohodnine.

Denarna vrednost darila se obravnava kot neto prejemek, kar pomeni, da se obračun akontacije dohodnine opravi tako, da se vrednost darila obruti, od obrutenega zneska pa se obračuna akontacija dohodnine. Podjetje ali drug izplačevalec darila mora o obračunani in plačani dohodnini obvestiti tudi prejemnika darila. Za potrebe obračuna akontacije dohodnine mora od njega pridobiti tudi osebne podatke, vključno z davčno številko. Če dohodnina ni obračunana, so stroški takih večjih daril z vidika davka od dohodkov pravnih oseb davčno nepriznani.

 

 

Mešana raba

Kako obravnavati nakupe drobnega materiala, ki ga porabljamo v različne namene? Če smo nabavili npr. pisala z logotipom podjetja, se tisti del pisal, ki smo jih dali zaposlenim v pisarniške namene, knjiži kot strošek pisarniškega materiala, tisti del pisal, ki smo jih dali v novoletne darilne vrečke za poslovne partnerje, kot strošek reprezentance, tisti del, ki smo ga razdelili na sejemski stojnici, pa med stroške reklame. Tako kot so stroški različno knjiženi, se tudi davčno različno obravnavajo. Darila, ki so del stroškov reprezentance, se z vidika zniževanja letne davčne osnove davka od dohodka iz dejavnosti kot tudi davka od dohodkov pravnih oseb upošteva kot davčno priznani odhodek le v višini 50 %.

 

 

Organiziranje novoletne zabave za zaposlene in zunanje sodelavce ter poslovne partnerje

Stroški organizacije novoletnih zabav za zaposlene se ne štejejo za boniteto, so pa z vidika davka od dohodkov pravnih oseb davčno nepriznani odhodki.

Poročanje o štipendijah

Vsi štipenditorji v Sloveniji morajo Javnemu skladu RS za razvoj kadrov redno poročati o podeljenih štipendijah.

V letu 2018 morajo štipenditorji za šolsko oziroma študijsko leto 2018/2019 oddati podatke najkasneje do 31. 12. 2018.

 

Kdo mora poročati?

Poročati morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med drugim torej:

  • delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,
  • samostojni podjetniki,
  • javni in zasebni zavodi in fundacije
  • občine,
  • organi državne uprave,
  • in drugi.

 

Kako poročati?

Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora imeti zaposleni ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov.

Preko aplikacije je nato možno oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi za oddajo podatkov (npr. kadrovski servis, računovodsko podjetje ali podobno).

 

Kaj poročati?

Štipenditor mora vnesti sledeče podatke za vsakega štipendista:

  • o štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča)
  • o šolanju (kje se šola, izobraževalna ustanova in program, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status)
  • o štipendiji.

 

Predpisane globe, če delodajalec ne poroča o štipendijah:

  • od 300 do 600 EUR se kaznuje subjekt, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov,
  • od 150 do 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta prejšnje alineje.

 

Več informacij lahko najdete tukaj.

Uredba o ravnanju z embalažo

Spremenjena Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo po novem določa obveznosti za vsa podjetja, ki dajejo prvič v promet embalažo na slovenski trg.

Oproščena so le tista podjetja, ki plačujejo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Obstoječa podjetja so se morala vpisati  v posebno evidenco pri Agenciji RS za okolje (ARSO), rok vpisa je bil do 31.1.2018. V primeru novoustanovljenih subjektov je rok za vpis v 30 dneh od začetka opravljanja dejavnosti. Enak rok  velja tudi za poročanje sprememb -vsako morebitno spremembo opravljanja dejavnosti ali prenehanje  morate sporočiti v 30 dneh od spremembe.

 

Kdo se mora registrirati?

Za registracijo morajo poskrbeti poslovni subjekti, ki kot dejavnost embalirajo ali pakirajo blago pod svojo blagovno znamko ali ga polnijo v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo.

V evidenco pa se morajo vpisati tudi vsi subjekti, ki nabavijo embalažo, denimo kartonske škatle, od slovenskega podjetja ali podjetja iz katere druge države EU, z namenom, da vanjo zapakirajo svoje izdelke. 

Obveznost poročanja o embalaži torej velja za vse subjekte, ki uporabljajo embalažo, tako za d.o.o. in s.p., kot tudi za popoldanske s.p., normirance, dopolnilno dejavnost na kmetiji in osebno dopolnino delo.

 

Kaj je embalaža

Uredba navaja, da so embalaža vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.

Če pošiljate izdelke po pošti, za embalažo šteje material, v katerega so izdelki oviti, denimo folija, papir. Kuverte in škatle/paketi, v katere položite zavit izdelek, pa niso embalaža.

 

Obvezno je tudi letno poročanje

Poleg nujnega vpisa v evidenco pa bodo morala podjetja o embalaži, ki jo z opravljanjem svoje dejavnosti dajo na slovenski trg, voditi tudi lastno evidenco. O letnih količinah in vrstah embalaže dane v promet, bodo morali prvič poročati v letu 2019 (za leto 2018).

 

Letno poročilo mora vsebovati podatke o:

  • masi embalaže, dane v promet v preteklem koledarskem letu, ločeno po vrstah embalaže in embalažnem materialu (papir in karton, plastika, les, kovine, steklo in drugo)
  • načinu izpolnjevanja obveznosti ravnanja z odpadno embalažo
  • osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu ter matični številki družbe za ravnanje z odpadno embalažo, s katero je imelo podjetje v preteklem koledarskem letu sklenjeno pogodbo.

 

Do kdaj je potrebno poročati

Rok za poročanje je 31. marec tekočega leta za preteklo leto. Kot smo že omenili, bodo podjetja prvič morala poročati za leto 2018 in  sicer do 31. marca 2019.

 

Kako se vpisati v evidenco pri Arso?

Obveznost vpisa velja za embalerje, pridobitelje blaga in proizvajalce in pridobitelje servisne embalaže. Navedeni izrazi so natančneje opisani v 3. členu Uredbe.

  • Embaler je oseba, ki kot dejavnost embalira ali pakira blago pod svojo blagovno znamko. Ali ga polni v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo.
  • Pridobitelj embaliranega blaga je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalirano blago pridobi v drugi državi članici EU in ga vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav. In sicer z namenom dajanja v promet ali lastne uporabe zaradi izvajanja svoje dejavnosti.
  • Proizvajalec embalaže je oseba, ki v skladu s predpisi kot dejavnost izdeluje embalažo zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo zaradi izvajanja svoje dejavnosti.
  • Pridobitelj embalaže je oseba, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine embalažo pridobi v drugi državi članici EU in jo vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav, z namenom dajanja v promet ali lastne uporabe zaradi izvajanja svoje dejavnosti.

 

Vpis v evidenco se izvede v dveh korakih v aplikaciji Embalaža. Vsak zavezanec za poročanje se mora najprej registrirati, nato bo s priporočeno pošto prejel povratno kodo za potrditev registracije.

 

 

Vir: http://okolje.arso.gov.si/embalaza/

Regres 2018

Regres – osnovne informacije

 

Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust.

Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače (oz. v višini minimuma, ki je določen s kolektivno pogodbo) in v razmerju v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta.

 

 

KOMU JE POTREBNO IZPLAČATI REGRES

Pravico do izplačila regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Do regresa je upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, do dopusta pa je upravičen v enakem deležu, kot je v tem koledarskem letu zaposelen. Delavec je torej upravičen do 1/12 dopusta in 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu.

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta torej le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen.

Če je delavec zaposlen pri večih delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno z trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.

Če je delavec denimo v letu 2018 pri podjetju zaposlen 3 mesece in 6 dni, mu pripada 3/12 (oz. 1/4) regresa. Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan preveč izplačan regres vrniti. Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar pa za to potrebuje pisno soglasje delavca.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen v primerih, ki jih določa 67. člen ZDR-1.)

 

 

DO KDAJ JE PO TREBNO IZPLAČATI REGRES

Delodajalci morajo regres izplačati do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav (in da to omogoča kolektivna pogodba) izjemoma lahko to izplačilo odložijo do 1. novembra.

Za zaposlitve začete po 1.juliju je rok za izplačilo regresa 1.november, za zaposlitve po 1.novembru pa je rok  za izplačilo sorazmernega dela regresa do konca leta tj 31. december.

V primeru, da se pogodba prekine ali izteče pred iztekom roka za izplačilo regresa, je sorazmerni del regresa potrebno izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.

 

 

KAKŠEN JE MINIMALEN ZNESEK REGRESA

Minimalni regres v zasebnem sektorju, je višina minimalne plače v tekočem letu. V 2018 to znaša 842,79 EUR (bruto) (za zaposlitev, ki traja celotnih 12 mesecev). Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres.

Izplačilo regresa ni obdavčeno s prispevki, se pa od izplačila akontira ustrezni del dohodnine.

Vsi zaposleni naj bi imeli enako osnovo za regres, razen če je v njihovih individualnih pogodbah določen višji znesek.

 

1

UVELJAVLJANJE PRAVICE DO REGRESA

V primeru, da delavec ni prejel regresa lahko svojo pravico uveljavlja naknadno. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa, tožbo vložiti v roku 5 let.

11

ll,

22

vir: http://www.informiran.si/portal.aspx?content=regres-odgovori&showMenu=1&showRightFrame=1

Kmetje in prostovoljno zavarovani – prejeli SMS

Kmetje in osebe, ki so prostovoljno vključene v socialna zavarovanja bodo za plačilo oktobrskih prispevkov za socialno varnost od FURS namesto položnic dobili sporočilo na mobilni telefon (SMS) z vsemi potrebnimi podatki za plačilo.

 

Kmete in prostovoljno vključene v socialna zavarovanja FURS poziva, naj preverijo, ali so za namene obveščanja že sporočili svojo mobilno številko. Če je še niso, pa bi želeli dobiti SMS namesto UPN položnic, naj to sporočijo čim prej.

 

Prva obveščanja prek SMS sporočil bodo 16. novembra 2018. Zavezanci bodo v sporočilu obveščeni o višini zneskov prispevkov za socialna zavarovanja, ki jih je treba plačati za oktobrsko obračunsko obdobje. V sporočilu bodo še ostali podatki, ki so potrebnimi za plačilo obveznosti (številka TRR in sklic).

 

Podatki o višini zneskov prispevkov za socialno varnost v SMS sporočilu bodo pripravljeni mesečno na podlagi zadnjega veljavnega dokumenta na eDavkih na dan 15. v mesecu za pretekli mesec.

 

Kako lahko zavezanci javijo telefonsko številko za SMS obveščanje?

Telefonsko številko in naslov elektronske pošte skupaj z dovoljenjem za njihovo uporabo za namen splošnega obveščanja se ureja v profilu zavezanca na portalu eDavkih, kjer zavezanec ali njegov pooblaščenec (npr. računovodski servis) lahko sam ureja te podatke ali pa odda pisno vlogo na svoj pristojni finančni urad.

Če pa se bodo zavezanci odločili podatek o svoji telefonski številki sporočiti v pisni obliki, to storijo na obrazcu, ki je objavljen na portalu eDavki. Vložijo ga na finančni urad, kjer imajo prebivališče.

 

 

 

BOŽIČNICA, 13. PLAČA … ugodnejša davčna obravnava

Za izplačila za poslovno uspešnost (npr. božičnica, 13. plača) so s 1.1.2017 v veljavi davčne ugodnosti.

a

Za uveljavitev ugodnejše davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost je pomembno, da je dohodek izplačan od 1. 1. 2017 dalje ter da so izpolnjeni pogoji določeni z zakonom, ne glede na to, na katero leto se nanaša izplačilo dela plače za poslovno uspešnost.

a

Zakon o dohodnini v 12. točki prvega odstavka 44. člena določa izvzem dela plače za poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja, in sicer do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, pod pogojem:

  •  da je pravica do tega izplačila določena v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni in imajo hkrati vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost (pogoji do pridobitve pravice morajo biti določeni enotno za vse delavce), ali
  •  da je pravica do tega izplačila določena v kolektivni pogodbi, v kateri so določena merila za pridobitev pravice do tega izplačila (ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce).

 

K točki 1: Določba ne določa, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje, ki so vnaprej določeni in znani (npr.: do dela plače za poslovno uspešnost so upravičeni delavci, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na določen presečni dan/obdobje).

a

Trenutno zadnja znana bruto povprečna plača v RS je za avgust 2018 in sicer v višini 1.669,51 EUR kar pomeni, da znaša neobdavčeni del poslovne uspešnosti do 1.669,51 EUR.

 

 

Kaj je osnova za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine?

Od celotnega dela plače za poslovno uspešnost se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca.

V davčno osnovo (tudi na letni ravni) se torej ne všteva celoten dohodek, ampak zgolj znesek, ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od zneska, ki presega 100% zadnje znane povprečne plače se tako poleg prispevkov obračuna in plača tudi akontacija dohodnine.

a

Ali se pri obračunu prispevkov za socialno varnost lahko upoštevajo posamezne oprostitve, kot je npr. delna oprostitev plačila prispevka za starejše delavce, oprostitev za zaposlitve mlajših, ipd.?

Pri obračunu in plačilu prispevkov za socialno varnost delodajalec upošteva oprostitve pri plačilu prispevkov, ob hkratnem izpolnjevanju vseh pogojev za uveljavljanje oprostitev, ki so določene s posameznim zakonom.

a

Katere kriterije mora delodajalec izbrati, da bo izplačilo bolj ugodno davčno obravnavano?

Davčna zakonodaja ne določa katere kriterije je treba oziroma se sme uporabiti. Izbira kriterija in meril je tako prepuščena delodajalcem, če jih opredelijo v splošnem aktu, oziroma so predmet socialnega dialoga s sindikati, če so opredeljeni v kolektivni pogodbi. Razlikovanje med tem, ali so pravica do dela plače za poslovno uspešnost in kriteriji ter merila za izplačilo določeni s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo, je utemeljeno na delovnopravni zakonodaji in možnosti sodelovanja delavcev pri določevanju pravice, kriterijev in meril.

a

Ali se lahko del plače za poslovno uspešnost izplača v več delih?

Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati. Če bo delodajalec del plače za poslovno uspešnost izplačal v več delih, kljub izpolnjevanju ostalih pogojev določenih v 12. točki prvega dostavka 44. člena , se bo davčno ugodneje zaradi zakonskega pogoja enkratnega izplačila v koledarskem letu lahko obravnavalo samo eno izmed teh izplačil.

a

Ali se mora del plače za poslovno uspešnost izplačati v denarju?

Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. V skladu z delovnopravno zakonodajo je del plače za poslovno uspešnost del plače, torej gre za plačilo za delo, ki mora biti izplačan v denarni obliki.

 a

Ali morajo del plače za poslovno uspešnost dobiti tudi poslovodni delavci, prokuristi?

V skladu s 5. členom ZDR-1 je delavec fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Delovno razmerje je v skladu s 4. členom ZDR-1 razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V kolikor tudi poslovodna oseba oz. prokurist izpolnjuje pogoje, pod katerimi se šteje za delavca v skladu z ZDR-1, je tako pogoj v skladu s prvo s prvo alinejo nove 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 izpolnjen le, če je tudi za poslovodne osebe in prokuriste določena pravica do izplačila dela plače in merila za izplačilo, določeni v splošnem aktu delodajalca.

Možnost, predvidena v drugi alineji 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (torej ko je možnost izplačila dela plače dogovorjena s kolektivno pogodbo), pa ne zahteva, da imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost.

.

Ali se lahko poslovna uspešnost, ki je opredeljena v individualni pogodbi o zaposlitvi, bolj ugodno davčno obravnava?

Del plače za poslovno uspešnost, ki je določena v individualni pogodbi, se ne more obravnavati po 12. točki prvega odstavka 44. člena

j

o

S.P. in uporaba osebnega bančnega računa

Od leta 2016 dalje imajo samostojni podjetniki možnost izbire kakšen bančni račun bodo uporabljali pri opravljanju dejavnosti (bodisi osebni bodisi poslovni račun). Več o tem si lahko preberete tukaj 

V povezavi s tem vas obveščamo, da se je z dnem 1. 7. 2018 pričelo uporabljati 11. poglavje Zakona o  plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Ur. l. RS, št. 7/18, 9/18, v nadaljevanju: ZPlaSSIED), ki v šestem odstavku 192. člena določa, da morajo imetniki transakcijskega računa, ki so fizične osebe, ponudnikom plačilnih storitev (banki), ki vodijo transakcijske račune, za namen javnega in brezplačnega dostopa do podatkov v Registru transakcijskih računov (RTR) zagotoviti podatek, da se transakcijski račun uporablja tudi za opravljanje dejavnosti.

 

Podjetniki so ta podatek dolžni sporočiti preden začnejo transakcijske račune uporabljati za opravljanje dejavnosti (to npr. velja za novoustanovljene samostojne podjetnike)

 

Tisti podjetniki, ki transakcijski račun že uporabljajo za opravljanje dejavnosti, pa morajo to nemudoma sporočiti ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo njihove račune (tj. svoji banki).

 

V zvezi z navedenim so določene tudi kazenske določbe za prekršek s plačilom globe med 500 do 5.000 EUR. Nadzor nad izvajanjem navedenih določb je v pristojnosti FURS.

 

Za vas smo pripravili vzorec obvestila  za banko v Word obliki, ki ga lahko uporabite za svoje potrebe – (vzorec_sp_trr_za_opravljanje_dejavnosti)

 

 

vir (AJPES):  https://www.ajpes.si/novica/Vrsta_racuna_in_opravljanje_dejavnosti_ter_sporocanje_podatkov_v_RTR?id=371 

 

Poročanje o najemninah na GURS

Z uveljavitvijo novega Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN1 (Uradni list RS, št. 77/17) je bilo uvedenih nekaj sprememb glede poročanja o najemnih poslih v evidenco GURS. 

 

V skladu s prejšnjo zakonodajo so se morali v evidenco GURS poročati vsi najemni in prodajni posli z nepremičninami, ne glede na čas trajanja najema ter na status najemnika in najemodajalca (fizična oseba, poslovni subjekt…). V evidenco je bilo potrebno poročati najkasneje do 15. v mesecu za posle sklenjene ali spremenjene v preteklem mesecu. Vpis v evidenco je moral vedno urediti najemodajalec ali prodajalec.

j

Kaj se šteje za najemni pravni posel

V skladu s 37. členom zakona, se za najemne pravne posle štejejo posli oddajanja stavb in delov stavb v odplačni najem, ki so za najmanj šest mesecev sklenjeni na podlagi najemne ali podnajemne pogodbe ali dodatka k najemni ali podnajemni pogodbi, ki je sklenjen zaradi spremembe najemnine ali trajanja najema. Najemni pravni posel po ZMVN-1, je torej:

  • posel oddajanja stavb in delov stavb v odplačni najem,
  • za najmanj 6 mesecev in
  • sklenjen na podlagi najemne ali podnajemne pogodbe.

 

 

Kdo mora poročati po novem (po 1.1.2018)

V evidenco GURS morajo po novem poročati le pravne osebe in samostojni podjetniki,

  • ki prodajo lastno nepremičnino ali jo dajo v finančni najem (lizing) in je bil za nepremičnino obračunan DDV,
  • ki so najemojemalci stavb ali delov stavb, katerih najemodajalec je fizična oseba, in jih vzamejo v najem za najmanj 6 mesecev,
  • ki so najemodajalci stavb in delov stavb, ki jih oddajo v odplačni najem za najmanj 6 mesecev,
  • ki so upravniki večstanovanjskih stavb, za stanovanja v skupni lasti etažnih lastnikov, ki jih dajo v odplačni najem za najmanj 6 mesecev.

 

Navedene spremembe veljajo za posle, sklenjene po 1.1.2018.

 

 

Komu ni več potrebno poročati

V skladu z novim zakonom v GURS tako ni več potrebno poročati o najemnih poslih, ki so sklenjeni med najemodajalcem fizično osebo in najemojemalcem fizično osebo. Te podatke bo GURS po novem pridobil od FURS, kamor morajo najemodajalci o dohodkih od najemnine poročati vsako leto do 28. februarja.

Prav tako ni več potrebno poročati o najemnih poslih, ki so neodplačni (so brezplačni) ter o najemnih poslih, ki trajajo manj kot 6 mesecev.

Če imate kot fizična oseba najemno pogodbo sklenjeno s pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom,  obveznost poročanja torej za vas ne velja več, saj mora v tem primeru na GURS poročati vaš najemodajalec.

 

 

Globe za kršitve

Pravna oseba mora v predpisanem roku, to je do 15. dne v mesecu po mesecu, v katerem je bil sklenjen najemni pravni posel ali dodatek k najemni pogodbi, na svoje stroške po elektronski poti v evidenco trga nepremičnin (GURS), posredovati podatke za vsak najemni pravni posel oziroma morebitno spremembo trajanja najema oziroma najemnine.

Če pravna oseba v roku ne sporoči podatkov v evidenco trga nepremičnin oziroma sporoči nepravilne podatke, se kaznuje z globo od 1.200 do 15.000 EUR.

 

 

 

Ker se v praksi lahko pripeti več različnih situacij smo na GURS zaprosili za mnenje kako je potrebno ravnati v primerih:

1) Fizična oseba je pravni osebi dala v najem prostor  za obdobje, ki je krajše od 6 mesecev. Ali in kdo mora poročati podatke o najemnem poslu?

2) Fizična oseba je pravni osebi dala v najem prostor. Prva pogodba je bila sklenjena za tri mesece, z drugo pogodbo (oz. aneksom) se je najem podaljšal še za pet mesecev. Ali in kdo mora poročati podatke o najemnem poslu?

Odgovor na vprašanji 1 in 2:

O najemnih poslih (pogodbah in aneksih zaradi spremembe najemnine ali trajanja najema), ki niso sklenjeni za najmanj 6 mesecev, v Evidenco trga nepremičnin (ETN) od 16. 1.  2018 ni več treba poročati.  O aneksu, ki se sklene za 6 mesecev ali več, k pogodbi, ki je bila sklenjena za manj kot 6 mesecev, je treba poročati kot o novem najemnem poslu.

3) Fizična oseba je pravni osebi dala v najem prostor že v letu 2016 (in je še vedno aktiven). Najemodajalec je najem prijavil v GURS. V skladu z novim zakonom mora o takih najemnih posih poročati najemnik. Ali moramo sedaj ponovno vnesti podatke v GURS (s strani najemnika), najemodajalec pa jih mora preklicati?

Najemojemalci – pravne osebe morajo poročati le za posle, ki so bili sklenjeni od 1. 1. 2018 dalje.
V primeru sklenitve aneksa za pogodbo, ki je bila sklenjena pred 1. 1. 2018, mora najemojemalec o tem poročati kot o novem najemnem poslu. Najemojemalcem – pravnim osebam bo, zaradi poročanja o morebitnih predčasnih prekinitvah najema, omogočen vpogled v posle, ki so bili aktivni na dan 1. 1. 2018, pri katerih nastopajo kot najemojemalec od najemodajalca – fizične osebe.   

4) Fizična oseba je drugi fizični osebi oddala prostor v najem že v letu 2016 (najem je še vedno aktiven). Od vključno  1.1.2018 dalje najemodajalcem ni več potrebno poročati podatkov na GURS. Ali mora najemodajalec (ki je ob sklenitvi najemne pogodbe  podatke poročal v GURS) sedaj poročati GURS o zaključku tega najemnega posla (saj bo odslej poročal na FURS)?

Ne, fizičnim osebam ni treba več poročati GURS. O novih poslih, aneksih in prekinitvah poslov, sklenjenih z najemojemalci – fizičnimi osebami od 1. 1. 2018 dalje, bodo morale poročati FURS, za preteklo leto ob vsakoletni oddaji napovedi za odmero dohodnine od oddajanja premoženja v najem.  

5) Fizična oseba je pravni osebi prostor oddala v najem brezplačno. Ali in kdo mora poročati podatke o najemnem poslu?

Ne, poročati je treba le o odplačnih najemih.

Olajšava za vzdrževane družinske člane

Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane vložijo zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti.

 

Rok za oddajo vloge je 5. februar 2018 za uveljavljanje olajšave pri izračunu dohodnine za leto 2017.

Če ta rok zamudite, morate počakati na informativni izračun dohodnine in nato zoper ta izračun podati ugovor.

 

Obrazec vloge je dostopen na vseh finančnih uradih, lahko pa si ga natisnete tudi na tej povezavi:

 

OBRAZEC:

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letna_odmera_dohodnine/Obrazci/VDC_2017.pdf

 

NAVODILA:

http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letna_odmera_dohodnine/Obrazci/VDC_2017_Navodilo.pdf

 

Podpisano vlogo je potrebno oddati po pošti ali osebno na pristojni davčni urad (kjer je zavezanec vpisan v davčni register). Vlogo je mogoče oddati tudi preko sistema eDavki.

 

Za izpolnitev vloge so potrebni predvsem osebni podatki vlagatelja vloge in vzdrževanih družinskih članov. Podatke o vzdrževanih družinskih članih je potrebno izpolniti pravilno in celovito. V primeru, da bodo vpisani podatki o vzdrževanem družinskem članu oziroma njegovi davčni številki netočni ali nepopolni, se pri informativnem izračunu ne bodo upoštevali. Če podatkespreminata oba starša, morata oba poslati vlogo.

Zavezancem tudi svetujemo, da se pred oddajo vloge s svojimi družinskimi člani (zakonci, izvenzakonskimi partnerji, otroki, …) dogovorijo glede uveljavljanja posebne olajšave, da se olajšava izkoristi optimalno.

 

Zneski olajšav za vzdrževane družinske člane so razvidni iz tabele:

vdc